Poljska postala največji državni kupec zlata – kaj razkriva vojna v Ukrajini?

V času naraščajočih geopolitičnih napetosti se države vse pogosteje zatekajo k zlatu kot varnemu zatočišču za svoje rezerve.

Med njimi posebej izstopa Poljska, ki je v letu 2024 kupila približno 90 ton zlata in tako postala največji državni kupec zlata na svetu v tistem letu. Ta trend ni naključen – v ozadju se skriva občutna povezava z vojno v Ukrajini in zaskrbljenostjo vzhodnoevropskih držav glede svoje finančne varnosti.

Poljska vodi zlati val

Do sredine leta 2025 so poljske zlate rezerve dosegle 515 ton, s čimer je država presegla celo Evropsko centralno banko, ki ima približno 506 ton.

Guverner poljske centralne banke Adam Glapiński je ob tem poudaril, da zlato ni le naložba, temveč simbol moči in neodvisnosti države:

»Vstopamo v ekskluzivni klub največjih svetovnih lastnikov zlata.«

Pod Glapińskijevim vodstvom Poljska sledi strategiji povečanja deleža zlata v deviznih rezervah.

Cilj je, da bi zlato predstavljalo 20–30 % vseh rezerv, kar bi dodatno okrepilo odpornost države na finančne šoke in valutna nihanja.

Globalni pogled: ko države kopičijo zlato

Povečano zanimanje za zlato ni omejeno le na Poljsko.

V zadnjih dveh letih so Kitajska, Turčija in Indija prav tako med največjimi kupci zlata na svetu.

  • Kitajska že več kot dve leti zapored mesečno povečuje svoje rezerve zlata in zdaj razpolaga z več kot 2.200 tonami, s čimer krepi svoj vpliv v času napetih odnosov z Zahodom. Poleg tega kitajska centralna banka spodbuja nakupe zlata med prebivalstvom, saj želi zmanjšati izpostavljenost dolarju in okrepiti domače finančne vire. Številni analitiki vidijo v tem del širše strategije “dedolarizacije” – postopnega zmanjševanja odvisnosti svetovnega finančnega sistema od ameriške valute. Kitajska tako ne kupuje zlata le kot varno naložbo, temveč kot orodje za dolgoročno politično in gospodarsko moč.
  • Turčija ostaja ena izmed najaktivnejših držav na trgu zlata, saj zlato uporablja za zaščito pred padcem vrednosti lire in kot varnostno sredstvo v času regionalnih kriz.
  • Indija, kjer ima zlato tudi močan kulturni pomen, povečuje rezerve centralne banke, hkrati pa ostaja največji svetovni kupec zlata v zasebnem sektorju.

Ta globalni trend kaže, da centralne banke po svetu počasi zmanjšujejo zanašanje na ameriški dolar in povečujejo delež fizičnega zlata v svojih rezervah – kot zaščito pred inflacijo, sankcijami in geopolitičnimi pretresi.

Vzhodnoevropski trend: Češka, Madžarska in Srbija sledijo

Poljska pri tem ni izjema.

Tudi Češka, Madžarska in Srbija v zadnjih letih povečujejo svoje zlate rezerve, čeprav v manjšem obsegu:

  • Češka narodna banka postopno kupuje zlato; guverner Aleš Michl poudarja, da “zlato zmanjšuje tveganja in ni povezano z nihanji finančnih trgov”.
  • Madžarska je svoje rezerve povečala za okoli 10 %, trenutno pa ima približno 110 ton.
  • Srbija prav tako krepi svoj zlati portfelj. Predsednik Aleksandar Vučić je izjavil, da bo država z vsakim proračunskim presežkom kupovala dodatno zlato kot zaščito pred prihodnjimi krizami.

Skupni imenovalec vseh teh odločitev je želja po večji finančni samostojnosti in zmanjšanju odvisnosti od globalnih valut, predvsem ameriškega dolarja in evra.

Zlato kot varno zatočišče v času vojne

Povečano zanimanje za zlato med vzhodnoevropskimi državami je del širšega globalnega trenda.
Centralne banke po svetu se znova obračajo k zlatu kot zaščiti pred inflacijo, politično nestabilnostjo in geopolitičnimi pretresi.

Za države, ki mejijo na Ukrajino, ima ta strategija še globlji pomen – gre za odziv na vojno in negotovost v regiji.

Zlato postaja simbol gospodarske stabilnosti in varnosti, ko so svetovni trgi vse bolj nepredvidljivi.

Povzetek: zlato kot ščit za prihodnost

Poljska je danes ena najhitreje rastočih imetnic zlata na svetu.
Z več kot 515 tonami se je uvrstila med globalne vodilne centralne banke in prehitela celo Evropsko centralno banko.

Čeprav razlogi za te nakupe niso izključno povezani z vojno, je jasno, da konflikt v Ukrajini, inflacijski pritiski in globalna negotovost močno vplivajo na odločitve držav, ki iščejo stabilnost – in to stabilnost vse pogosteje vidijo prav v zlatu.

V času, ko denar izgublja vrednost, zlato ostaja zlato – brezčasno zatočišče za države in posameznike, ki iščejo varnost v nestabilnem svetu.